Dramlje

 

Dramlje je danes ime za široko področje na meji Voglajnsko-Zgornjesotelskega gričevja, Celjske kotline in Vitanjsko-Konjiških Karavank. Tukaj se stikata predalpsko hribovje in subpanonski svet. Večina vod se zliva v Savo, nekaj potokov tudi v Dravo. V Zgornjih Slemenah poteka namreč razvodnica med največjima slovenskima rekama. Upravno so Dramlje najsevernejši del občine Šentjur pri Celju. Na drameljskem področju le-ta meji na občini Slovenske Konjice in Vojnik. Sicer pa KS Dramlje zaobsega več manjših naselij in zaselkov; pomembnejši so Dramlje, Svetelka, Trnovec pri Dramljah, Razbor, Vodule, Pletovarje, Jazbine, Grušce, Straža na Gori, Zgornje Slemene, Spodnje Slemene, Marija Dobje, Laze. Prebivalstvo se ukvarja s kmetijstvom, predvsem živinorejo. Priljubljeno je sadjarstvo in še posebej vinogradništvo. Prisojne lege hribovitega drameljskega področja privabljajo tudi prebivalstvo večjih okoliških krajev in mest. Najboljši dokaz za to so številni vinogradi in kleti, ki so tod posejani. V zadnjem času, še posebej po odprtju avtoceste Arja vas – Hoče, pa prebivastvo tod vse bolj opušča kmetijstvo. Zaposluje se v največ v industijski, storilnostni in drugih gospodarskih dejavnostih v bližnjih mestih, kot sta Celje in Šentjur.

Odsev geografske prehodnosti se kaže v upravnem položaju, ki ga je področje imelo v preteklosti. V bližini so keltski Noriki mejili na ilirska plemena, kasneje je tod potekala rimska provincialna meja. Po naselitvi Slovanov sta tu mejili alpskoslovanski kneževi Karantanija in Karniola. Slednja je kot Posavska krajina/Grofijo ob Savi tod mejila na Spodnjo Panonijo. Končno sta se na prelomu prvega v drugo tisočletje na tem območju stikali Podravska in Savinjska krajini.

Dramlje se kot vas v virih prvič omenjajo v listini iz 1170, ki pa naj bi bila ponarejena po originalni listini iz 1043. Hema Krška je z njo Salzburški nadškofiji podarila svoja savinjska ozemlja, a brez vasi Dramlje. V 14. stoletju je področje prešlo v roke Celjskih grofov, po izumrtju le-teh pa je pripadlo Habsburžanom. Prvi podatki o cerkveni pripadnosti področja izvirajo iz 13. stoletja, ko se v neki listini omenja ponkovski župnik. V Dramljah je namreč stala podružnična cerkev ponkovske (pra)župnije. Slednja je dolgo spadala pod oglejski patriarhat, dokler ni v 18. stoletju pripadla sprva goriški nadškofiji in končno lavantinski (danes mariborski) škofiji. Hkrati se je okoli leta 1760 ustanovila tudi drameljska župnija. Omeniti je potrebno tudi, da je bil severni del širšega drameljskega ozemlja v lasti žiškega samostana.

Pomembnejše osebnosti, ki so se mudile v Dramljah, lahko preštejemo na prste. Po veličini kljub vsemu izstopajo vrhovni prior, cesar in maršal. V času velikega zahodnega razkola v začetku 15. stoletja, je v žiškem samostanu bival in deloval vrhovni prior kartuzijanskega meniškega reda Štefan Maconico. Zelo verjetno je, da se je občasno sprehajal tudi po samostanskem ‘drameljskem’ ozemlju. O cesarski prisotnosti v osebi Franca Jožefa govori spominska plošča na farni cerkvi iz leta 1911. Leta 1891 se je namreč na tem področju mudil ob vojaških manevrih. Nazadnje se je ob otvoritvi nove polovične avtoceste Slovenike skozi drameljski odsek popeljal tudi Josip Broz.